Slavnostna seja Občine Brda 2024

V petek, 7. junija je v Vili Vipolže potekala slavnostna seja Občine Brda, na kateri so bila podeljena občinska priznanja in nagrade, pa tudi naziv častnega občana.

Program letošnje slavnostne seje so sooblikovali Nonet Brda, Martina Kocina, Eleonora Sluga in David Humar z mentorico, Andreja Benedetič, Erika Koncut in Matej Srebrnič.

Spoznajmo letošnje nagrajence:

Naziv častnega bčana je posthumno prejel Bruno Podveršič za obuditev in promocijo oljčne kulture v Brdih, doprinos k ohranjanju briške in slovenske kulturne identitete in spodbujanju čezmejnega sodelovanja.

Bruno Podveršič bi letos praznoval 98 let. Rojen v začetku februarja 1926, je OŠ obiskoval v Števerjanu in Dolnjem Cerovem, klasično gimnazijo in licej pa v semenišču v Gorici in Vidmu. Jeseni leta 1944 je bil eden od udeležencev prvega učiteljskega tečaja v Višnjeviku, med vojno istega leta pa je postavil, po nalogu takratne oblasti, slovensko šolo v Števerjanu. Do leta 1955 je poučeval še v Višnjeviku in v Golem Brdu. Naslednjih 14 let je služboval na novoustanovljeni občini Dobrovo. Prav v tem času je diplomiral na Višji šoli v Ljubljani. Kasneje pa ga je želja po napredovanju vodila v Stanovanjsko podjetje občine Nova Gorica, ki ga je 10 let tudi uspešno vodil. Leta 1990 je bil izvoljen v Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Nova Gorica ter v Zbor občin Skupščine Republike Slovenije. V istem letu je bil za kratek čas izvoljen tudi za delegata Republike Slovenije v Zboru narodov in narodnosti Zvezne skupščine v Beogradu v takratni Jugoslaviji. Leta 1995 je bil izvoljen kot svetnik v občinski svet novoustanovljene Občine Brda, funkcijo pa je opravljal vse do leta 2006. Opravljal je tudi funkcijo podžupana in vodje komisije za čezmejno sodelovanje.

Že v času učiteljevanja se je zavedal pomena ohranjanja jezika, narodnostne in kulturne identitete naših krajev. Kasneje je bil med glavnimi pobudniki obnove Gradnikove in Zorzutove domačije v Medani in postavitve spomenika Alojzu Gradniku ter eden od organizatorjev Gradnikovih večerov.

Podveršič je v sebi nosil tudi močno navezanost na domačo zemljo in vizijo, da bi Brda ostala slovenska pokrajina z značilnim sredozemskim pridihom. Leta 1978 je zato zasadil prvi oljčnik v Brdih in s svojo zagnanostjo in strokovnostjo v letih, ki so sledila, spodbudil obuditev in krepitev oljčne kulture v Brdih in širši okolici. Leta 1998 je ustanovil Društvo oljkarjev Brda, ki mu je predsedoval do leta 2006, bil pa je tudi predsednik Zveze oljkarskih društev Slovenije. Boter je bil tudi postavitvi prve oljarne v Brdih konec leta 2005.

Vseskozi je bil aktiven v domačem kraju in vaški skupnosti Višnjevik. Nenazadnje bil je eden od ustanoviteljev in aktivnejših članov v Društvu ljubiteljev rebule in oljčnega olja.

Nagrado Občine Brda je prejel Andrej Colja za pomemben in viden doprinos na naravovarstvenem in humanitarnem področju, in sicer za njegovo 30-letno poveljevanje Civilni zaščiti Občine Brda in skoraj 40-letno predanost Civilni zaščiti na Goriškem.

Andrej Colja je že štiri desetletja neprekinjeno aktiven na področju naravovarstva in humanitarnih dejavnosti, trideset let uspešno in proaktivno poveljuje briški občinski Civilni zaščiti, prihodnje leto pa bo minilo 40 let od aktiviranja v novogoriško Civilno zaščito. Aktiven je tudi v Iniciativnem odboru Za življenje – za AED Občine Brda. V 30 letih Coljinega poveljstva občinski Civilni zaščiti so se v Brdih zagotovo zgodili številni izredni dogodki, Colja pa je vedno izkazal izjemno strokovnost, samozavest, veščino spodbujanja sodelovanja v lokalni skupnosti in pozitivnosti, predvsem pa tudi humanosti in solidarnosti. Zelo pomembna vrlina poveljnika CZ Andreja Colje je tudi občutek koordinacije, s svojim znanjem ter dolgoletnimi izkušnjami pa je tudi pomemben mentor mlajšim kolegom. Njegovo delo na področju zaščite in reševanja je Civilna zaščita za Severno Primorsko nagradila z bronastim in srebrnim znakom CZ, v začetku letošnjega marca pa tudi z zlatim znakom CZ. Andrej Colja je tudi prejemnik znaka »Za požrtvovalnost v boju COVID-19«.

Velja še poudariti, da je Andrej Colja vse od vseh začetkov predan tudi ustvarjanju občinskega glasila Briški časnik. Skoraj 40 let pa je tudi predan planinskemu vodništvu, ki mu je dejansko odprlo vrata v svet zaščite in reševanja. Planinski vodnik je od leta 1985. Andrej Colja se tudi na tem področju vseskozi prizadeva za pravo planinsko vzgojo, za spoštovanje narave in nadaljevanje prostovoljstva. Planinska zveza mu je konec novembra 2023 za izjemen prispevek na področju prostovoljnega vodništva oz. za tridesetletno delo na področju vodništva podelila priznanje »častni vodnik Planinske zveze Slovenije«.

Nagrado Občine Brda je prejel Zlatko Mavrič za uspešno delovanje na gospodarskem področju in viden prispevek k razvoju turistične ponudbe v Brdih, spodbujanju prepoznavnosti pristnih in sezonskih briških okusov, ohranjanju briške arhitekturne dediščine ter promociji Brd.

Zlatko Mavrič je gonilna sila domačije Belica, ki je od leta 1992, ko je na najvišji točki v Medani vrata odprla njihova turistična kmetija, do danes, ko poleg restavracije in sob v Medani nudijo gostinske in nastanitvene storitve tudi v srednjeveški vasici Šmartno v Hiši Marica in Turnu, goste pa sprejemajo tudi na Dobrovem v kavarni Mjrka in v grajski vinoteki v slovenski prestolnici, postala ena največjih zgodb o uspehu Brd. Sloves domačije Belica sega že malodane po vsem svetu.

Več kot tri desetletja družina Mavrič tlakuje pot uspešnega krojenja turistično-gostinske zgodbe Brd, katere zaščitni znak so pristni briški okusi, tradicija in sezonskost. Da je domačija na pravi poti ne govorijo samo gostje, ki se redno vračajo k ponudbi Beličevih, ampak tudi trajnostni certifikati, ki so jih prejeli. Tako domačija Belica kot Hiša Marica se lahko pohvalita z znakoma Zeleni ključ/Green Key, obe ponudbi nosita tudi znaka Slovenia Green Accomodation in Slovenia Green Cuisine. Nenazadnje, Zlatko Mavrič je bil eden prvih ponudnikov vinskega turizma v Brdih.

Domačija Belica je tudi zgleden primer medgeneracijskega sodelovanja in spodbujanja znotraj družine. Zlatko Mavrič veliko stavi na elan mlajših generacij, v sklopu pogovorov pa daje tudi vedeti, da je potrebno mlade spodbujati k izobraževanju na področju gostinske dejavnosti, od kuharskega poklica do natakarja.

S podporo več kot 20 članov družine je pomembno prispeval k razvoju turistične ponudbe v Brdih ter promocije Brd, k prepoznavnosti pristnih in sezonskih briških okusov ter ohranjanju briške arhitekturne dediščine, vlil je pomembnega elana briškemu gospodarstvu in postal zgled mlajšim generacijam, ki se podajajo na gostinsko pot.

Priznanje Občine Brda je prejela Restavracija Bužinel za dolgoletni doprinos k razvoju turizma ter prizadevnost za bogatenje in višanje kvalitete ponudbe v Brdih.

Duša in srce restavracije sta Katja in Elvis Bužinel, ki sta prvo restavracijo v Medani odprla pred 32 leti. Njuni trije sinovi so hitro šli po njunih stopinjah, sicer pa je celotna družina vedno imela rada hrano in vino. Rok, Jaka in Jure so pri svojih rosnih letih od staršev že prevzeli kmetijo in dejavnost, pohvalijo se lahko s tremi lokacijami: bistro v Ljubljani, restavracijo na Plešivem in Tavarneto Estate nekaj metrov stran.

Sicer pa je Elvis Bužinel izšolan gostinec: formalno izobrazbo je pridobil na gostinski šoli v Izoli, v Ljubljani pa je nadaljeval srednjo tehnično gostinsko šolo. Gostinsko pot je pričel na Hitu, zelo hitro pa že stopil na samostojno pot z odprtjem gostilne v Medani, kjer so bile v ponudbi tako mesne kot ribje jedi. Leta 2007 je sledilo novo poglavje v gostinski zgodbi Bužinelovih. Odprli so restavracijo na Plešivem, kjer pa so v ponudbi izključno morske jedi.

Elvis Bužinel je bil tudi eden od organizatorjev in pobudnik prireditve Pomlad v Medani, s Katjo sta tudi člana društva To je Medana, ki organizira razne dogodke in prispeva k razvoju domače vasi in okolice. Prav tako je Elvis eden od ustanoviteljev ter član in bivši predsednik Rotary kluba Medana.

Z energijo in požrtvovalnostjo so Bužinelovi  pustili neizbrisen pečat tako za svoj kraj kot Občino Brda. Z veseljem se udeležujejo skupnih nastopov na raznih prireditvah in sejmih, doma in v tujini. S krepitvijo dejavnosti so torej pristavili pomemben del k bogatejši in kvalitetnejši turistični ponudbi v občini.

Priznanje Občine Brda je prejel Iniciativni odbor za življenje – za AED Občine Brda za uspešen in viden doprinos na področju ozaveščanja o pomembnosti znanja temeljnih postopkov oživljanja, širjenja in vzdrževanja mreže defibrilatorjev na območju briške občine in spodbujanja briških občanov k vključevanju v družino prvih posredovalcev.

Projekt Za Življenje – za AED: zbiranje prostovoljnih prispevkov za nakup prvega defibrilatorja v Brdih se je pričel leta 2012 na pobudo Ženskega odbora SDS. Odbor se je že takrat poimenoval Iniciativni odbor za življenje - za AED in je to ime ohranil še naprej. Brike in Brici so hitro prepoznali pomembnost imeti mrežo defibrilatorjev, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je mreža v Brdih v zgolj 10 letih razširila na kar 21 defibrilatorjev. Zbiranja sredstev so se lotile tudi posamezne VS in društva, ki so za svoje vasi poskrbeli, da imajo pokrito mrežo z AED in tako tudi sami prispevali k širitvi mreže AED v Brdih. Danes mreža šteje 30 defibrilatorjev.

S širitvijo mreže je Iniciativni odbor Za življenje – za AED Občine Brda obenem tudi organiziral številne delavnice o temeljnih postopkih oživljanja in rokovanju z defibrilatorjem. Kot uspeh si šteje tudi, da danes briška mreža prvih posredovalcev šteje že 25 članov. Velja še dodati, da je v preteklem desetletju občane večkrat ozaveščal tudi preko objav v Briškem časniku.

Odbor si je sicer v lanskem letu zastavil še eno nalogo: prvič je v Brdih skupaj z briškini in novogoriškimi humanitarnimi društvi organiziral obeležitev svetovnega dneva oživljanja, aktiven pa je tudi že v pripravi na novo edicijo tega dogodka v oktobru.

Iniciativni odbor za življenje – za AED Občine Brda je torej pomemben zgled na področju prostovoljstva, katerega zgodbo so pričeli pisati Romana Velišček, Teja Jelina, Marija Štekar Rebernak, Damjana Močnik, Damjan Birtič in Boris Šfiligoj, današnjo ožjo ekipo pa sestavljajo Teja Jelina - koordinatorka, Simon Marinič -1. skrbnik AED, Erik Klavora - aktualni skrbnik AED, Uroš Kobal in Matej Celin – inštruktorja ter sodelujoči partnerji Andrej Colja - Civilna zaščita in Egon Ivančič - PGD Dobrovo ter Rdeči Križ Nova Gorica.

Čestitke Občine Brda za vidnejše doosežje v preteklih 12 mesecih so prejeli: Arne Plesničar, Ula Koncut, Gaber Ferlinc, Anet Trakonja, Športno-kulturno društvo #lospravilos, Nina Sirk, Jelena Kavčič, Larisa Anzelin Winkler ter Lilija Ferraiolo, Nika Marinič, Neža Markočič in Tina Zidarič.

Foto utrinke je ustvaril Damijan Simčič - Zoso.