Obisk kmetijske ministrice Mateje Čalušić v Občini Brda: vinogradniški in vinarski sektor za uspešno kljubovanje aktualnim izzivom potrebuje boljšo podporo države

V torek, 13. avgusta 2024, smo na gradu Dobrovo gostili ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić in podpredsednika vlade ter ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Predstavniki Konzorcija Brda, Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev, Vinoteke Brda in Občine Brda so kmetijski ministrici predstavili ključne izzive vinogradniško-vinarskega sektorja s posebnim poudarkom na pomenu podpore promociji na tujih trgih.

Omizje na temo izzivov povezanih s slovensko vinsko industrijo in regionalnimi vprašanji na področju vinogradniško-vinskega sektorja so sestavljali: predsednik Konzorcija Brda Marjan Simčič, predsednik Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije Aleks Simčič, sekretarka združenja Mateja Škrlj Kocjančič, direktor zadružne Kleti Brda Silvan Peršolja in vodja trženja v Kleti Brda Andrej Valentinčič, direktor Vinoteke Brda David Lipovšek, Alis Marinič iz vinske hiše Domaine Vicomte de NoüeᚐMarinič in Matjaž Četrtič iz vinske hiše Ferdinand ter predstavniki Občine Brda župan Franc Mužič, direktorica občinske uprave Anita Manfreda in direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec.

V nadaljevanju nekaj izjav sodelujočih:

Župan Občine Brda Franc Mužič: »Diskusija na omizju je bila zelo zanimiva in konstruktivna, ministrica je s pozornostjo prisluhnila težavam, s katerimi se sooča vinarsko-vinogradniški sektor. Nedvomno se zavedamo, da imamo zelo kvalitetna vina, ki se postavljajo ob bok najboljšim tako v Evropi kot na svetovni ravni. Že v preteklosti smo bile občine deležne določene podpore za promocijo v tujini, kot recimo v Avstriji in v Veroni v Italiji, ampak, kot zaznavam iz pogovorov z vinarskim sektorjem, pa tudi na omizju s kmetijsko ministrico, smo v primerjavi s sosednjimi državami na področju podpore države temu sektorju v podrejenem oziroma neenakopravnem položaju. Dotaknili smo se tudi področja fitofarmacevtskih sredstev, gnojil, kmetijske mehanizacije, ki so v tujini subvencionirana, pa tudi namakanja, ki je v luči sodobnih podnebnih sprememb gotovo izziv, ki ga bo potrebno čim prej nasloviti.«

Predsednik Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije Aleks Simčič: »Glavna tema je bila to, da se omejujejo oziroma je premalo sredstev za promocije na vinskih sejmih. V lanskem letu, ko je kmetijski sektor pokrival nadomestni minister, je bilo porezanih veliko vlog za subvencioniranje promocije. V letošnjem letu je po nekaterih informacijah še večji primanjkljaj, sled tega smo želeli prehiteti situacijo in poskušali mogoče zagotoviti dodatna sredstva. V nasprotnem primeru bo prišlo do osipa udeležb na sejmih. Veliko let smo se doslej borili, da je na sejmih, kot so  ProWein, Vinitaly, Pariz, veliko število slovenskih vinarjev. V sklopu pogovorov je diskusija nanesla na promocijo in načina, kako se vse promovira. Izpostavili smo nepovezovanje s STO: Slovenska turistična organizacija vinskega turizma sploh ne vključuje v svoje promocije, zanjo ta sektor ni strateški in kategorija turizma. Izpostavili smo tudi, da nas z velikimi proračuni in investicijami v promocijo in reklamo regije prehitevajo recimo Hrvati in Srbi. Pri nas so razpoložljiva sredstva v zelo skromnem obsegu. To je bila najbolj pereča tema, sicer pa smo se dotaknili tudi potrebne posodobitve zakonodaje na vinskem področju.«

Predsednik Konzorcija Brda Marjan Simčič: »Obisk kmetijske ministrice se je odvil na našo pobudo, kateri smo predstavili situacijo v vinogradniško-vinarskem sektorju. Obetajo se namreč spremembe: tržišča postajajo vedno bolj zahtevna. Ekonomska kriza, navade in konkurenca na trgu zahtevajo konkretnejše odgovore. Naše priporočilo je bilo, da bo morala država dati več poudarka promociji slovenskega vina, ustanoviti generično telo in promovirati vina Slovenije. Pomembno je tudi povezovanje po okoliših in skupno promoviranje na trgih. V vseh teh letih so se stroški promocije povišali, podpora sektorju pa ostaja enaka ali pa se celo manjša. Dano je bilo torej opozorilo, dokler nam je dan še čas za ukrepanje, da ulovimo naše konkurente, ki jih imamo zelo blizu, torej Italijane, Avstrijce, Madžare, pa Hrvate in Srbe, ki so precej bolj agresivni in vlagajo v to področje več, kar jim prinaša tudi rezultate. Prekašajo nas že po hektarjih in po produkciji. Pred 15 oziroma 20 leti je bila Slovenija v sektorju vinogradništva-vinarstva gotovo vodilna v regiji, sedaj pa ta primat izgubljamo. Skratka, od države si želimo več podpore, posluha in predvsem, da bo denar namenjen za prave stvari. Prav na področju vinogradništva je bilo izpostavljeno, da z izjemo obnov vinogradov, v tehnološkem smislu ni bilo nič finančnih podpor. Gre pa za nujen ukrep, saj že usmeritev v bolj ekološko pridelavo in sodoben način dela v vinogradih terja specializirano mehanizacijo, na tem področju pa že veliko let ni bilo nobenega razpisa in podpore.«

Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja: »V pogovoru z ministrico nismo izpostavljali kakšnih naših ozkih problemov, kar zadeva zadruge ali Brd, ampak tisto splošno težavo, ki jo čutimo slovenski vinarji, ki bi radi slovensko vrhunsko vino bolj uveljavili v svetu. To je vprašanje promocije na tretjih trgih, osvajanje novih trgov in pa postavljanje Slovenije kot vinske dežele na svetovni vinski zemljevid. Zdelo se nam je razumno v sodelovanju z drugimi vinarji iz prve roke seznaniti ministrico, katere so glavne težave, s katerimi se srečujemo, ko prodajamo vrhunsko slovensko vino po svetu. Menim, da je naše sporočilo razumela in da je dobila občutek, katere so ključne težave, ki jih lahko država pomaga rešiti. Prvi povratni odziv je bil ta, da jo veseli, da v Brdih sodelujemo. Značilnost vinarskega sektorja je, da je izredno razdrobljen. Ob osamosvojitvi Slovenije smo imeli uradno 18.000 ha, sedaj pa smo padli pod 14.000 ha, se pravi s strategijo razvoja vinarstva očitno nekaj ni v redu. Tisti del vinarjev, ki se bolj ukvarja s trženjem tudi izven Slovenije, zelo jasno vidi in se primerja z vinarji iz Italije, posebno Severne Italije, pa z Avstrijci, pa tudi sedaj že s Hrvati, ki so bili zaradi njihovih vojn v preteklosti kar precej v ozadju, sedaj pa skokovito napredujejo. Vinogradništvo in vinarstvo je posel, od katerega bodo živele vinogradniške družine in je potrebno k temu pristopiti kot h poslu, ki združuje tradicijo pa tudi ekonomijo.«

Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec: »Na sestanku s kmetijsko ministrico smo skupaj z vinarji opozorili na pomanjkanje sredstev, predvsem za promocijo vinskega sektorja in seveda s tem povezanega vinskega turizma. Zagotovo ima Slovenija velik potencial na tem področju. Želeli bi si postaviti Slovenijo kot vinsko regijo na svetovni zemljevid. Poznamo primere dobrih praks v svetu, poleg tega pa tudi bližnjo hrvaško Istro in Srbijo, ki sta v zadnjih letih s podporo države ogromno naredili na promociji vina kot takega oziroma vinskega turizma. Vsi skupaj menimo, da bi lahko z neko prerazporeditvijo sredstev in medresorskim sodelovanjem določenih ministrstev zagotovili prepotrebna dodatna sredstva, ki bi jih lahko tako občine, destinacijski zavodi kot vinarji, ki samostojno izvajajo promocijo bodisi na sejmih bodisi v okviru organizacije raznih dogodkov namenili prav za pospeševanje promocije in prodaje. Poleg tega smo izpostavili tudi pomembnost nagrad naših vinarjev. Če po eni strani imamo resnično uspešne kuharske šefe z Michelinovimi zvezdicami, smo prepričani, da lahko njim ob bok postavimo tudi naše vinarje, ki prejemajo res izjemne nagrade in potrditve kvalitete svojega produkta na najboljših svetovnih ocenjevanjih. V Brdih radi večkrat povemo, da so naši vinogradniki in vinarji naši promotorji, ambasadorji po svetu. Vedno ko predstavljajo sebe, svoja vina, v prvi vrsti predstavljajo in zastopajo Slovenijo in pa tudi našo regijo, konkretno Brda. Ta sektor je izjemno pomemben in ima multiplikativne učinke. Če vinogradniki in vinarji ne bodo več videli perspektive v svojem sektorju in bodo začeli opuščati vinograde, si lahko samo predstavljamo, kaj bi to pomenilo za našo izjemno prepoznavno in res posebno kulturno krajino. Torej pomembni so v več pogledih, ne samo zaradi prodaje vina, ne samo zaradi svojega produkta in dodatne ponudbe tako skozi enogastronomsko zgodbo, skozi različna doživetja, kot degustacij in ogledov kleti, ampak tudi z vidika ohranjanja naše krajine.«

Foto: Ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano