DEBELOST OTROK SE KONČA S SPREMEMBO NAVAD CELOTNE DRUŽINE - Nov program v Novi Gorici: Družinska obravnava za zdrav družinski slog

V času epidemije so motorične sposobnosti in rezultati športno vzgojnih kartonov na Goriškem padli za približno dve tretjini, debelost med mladimi pa je pri pediatrih vse pogosteje diagnosticirana. V novogoriškem Centru za krepitev zdravja se že tretje leto zapored izvaja program Družinska obravnava za zdrav družinski slog, ki je namenjen otrokom in družinam, katerim vzpostavljanje zdravega življenjskega sloga v svojem vsakdanu predstavlja velik izziv, in se zaradi tega (neuspešno) soočajo s prekomerno telesno težo, gibalno neaktivnostjo, prehranskimi izzivi in motnjami spanja.

 Posebnost tega programa je, da je vanj lahko vključena cela družina, izvajajo pa ga izvajalci z različnimi specialnimi znanji, ki skupaj pomagajo družini do bistvenih sprememb v življenju. »Debelost postaja ena najpogostejših otroških bolezni, s katero se srečujemo ob delu v otroških dispanzerjih, tako v Sloveniji kot tudi tujini. Praviloma je debelost posledica nezdravega življenjskega sloga, ki so mu otroci izpostavljeni,« razloži pediatrinja Vanja Kogoj Jug. Debelost opredelimo z indeksom telesne mase (ITM), ki presega določeno vrednost opredeljeno za starost in spol otroka. Raziskave kažejo, da imajo otroci, ki se v otroštvu spopadajo z debelostjo in prekomerno prehranjenostjo, zelo veliko možnost, da bodo tudi v odrasli dobi oboleli za debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2, zamaščenostjo jeter, dihalnimi premori med spanjem, itd. Prav tako ne smemo pozabiti na čustvene težave, s katerimi se otroci in mladostniki zaradi tega lahko soočajo (bodisi zaradi verbalne stigmatizacije s strani sovrstnikov, bodisi zaradi negativne samopodobe) in pomembno vplivajo na kvaliteto njihovega otroštva in mladostništva. In čeprav je debelost posledica genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja, na naraščanje telesne teže zagotovo enakovredno vplivajo tudi slabše prehranjevalne navade, ki se kažejo s prekomernim uživanjem hrane in uživanjem energijsko goste hrane ter slabše gibalne navade. Oboje pa niso zgolj stvar posameznika, ampak so povezane z navadami celotne družine in širšega okolja.

Sam program traja približno tri mesece, srečanja pa potekajo enkrat na teden po dve uri. Znotraj teh srečanj, otroci (razvrščeni  v skupine glede na starost) enkrat tedensko obiskujejo telovadbo s kineziologinjo, kjer so na prijazen način spodbujani k aktivnemu življenjskemu slogu in zavedanju pomena gibanja za zdravje. »Staršem smo v veliko oporo tudi s številnimi nasveti glede gibalne učinkovitosti, da lahko družina skupaj začne aktivno izkoriščati svoj skupen prosti čas,,« pove kineziologinja Teja Ferfolja. Poleg nje, sta pri izvedbi programa vključeni tudi dietetičarka Jerica Gruden in psihologinja Mateja Kragelj, ob boku pa jim stoji tudi pediatrični preventivni tim, ki s kontrolnimi pregledi spremlja stanje otroka. Družine se z dietetičarko skozi praktične vsebine naučijo pametnega nakupovanja hrane, vzpostavljanja reda v prehrani, pomenu živil, raziskujejo domače kuharske recepte in jih spreminjajo v zdravju prijazne. Kot pove dietetičarka: »Zavedamo se, da so prehranjevalne navade družin trdno zakoreninjene in jih ni enostavno spreminjati. Če je v spreminjanje navad vključenih in prepričanih več oseb iz gospodinjstva, pa bodo spremembe trdnejše in vztrajnejše. Prednost programa je ravno v skupnem poslušanju vsebin različnih članov družine.«

Prisotnost staršev in njihova želja po spremembi življenjskega sloga celotne družine sta v tem programu ključna. Izvajalke poudarjajo: To ni program hujšanja. Starši s svojim zgledom in z uvajanjem določenih sprememb, primarno vplivajo na otrokov življenjski slog. Sprememba življenjskega sloga vsekakor za nikogar ni enostavna in je nekaj, na kar more biti posameznik pripravljen in motiviran. »Motivacija ni nekaj, kar si lahko trajno pridobimo. Je proces, ki se vseskozi spreminja. Spreminjanje življenjskega sloga za posameznika pomeni, da svojo najbolj enostavno pot utrjenih navad zamenja za napor, ki ga prinese sprememba. Dejstvo je, da za vse ljudi velja, da smo v napor pripravljeni vložiti zgolj in samo takrat, kadar s tem pridobimo zase neke koristi. Vloga psihologa v programu je prav ta, da družinam s pomočjo uporabe vedenjsko kognitivnih motivacijskih tehnik pomagamo oblikovati in vzdrževati visok nivo notranje motivacije,« razloži Mateja Kragelj.

 Zaradi številnih zapletov debelosti, ki se bodisi razvijejo že v otroštvu in mladostništvu ali kasneje, je potrebno debelost in prekomerno prehranjenost pri otrocih in mladostnikih prepoznavati, ju naslavljati ter pričeti s čim hitrejšo obravnavo. Cilj vključitve otroka in njegove družine v program Družinska obravnava za zdrav družinski slog je priučitev in prevzem čimbolj zdravih navad s strani celotne družine, z namenom, da jih tudi otrok prevzame za svoje in jih kot take ponese s seboj v življenje.

In kot pravijo izvajalke: »Najlepše je videti nasmehe otrok oz. družin ob koncu programa, ko jim uspe. Ko je vsak posameznik ponosen nase in starši na svoje otroke. Ko se zavedajo, da je bilo težko, ampak vredno. Takrat je razvidno tudi naše delo, srčnost in trud, ki ga vlagamo v ta program.«

5 kratkih nasvetov za izboljšanje življenjskega sloga celotne družine:

1. Več gibanja;

2. manj zaslonov/sevalnikov;

3. kakovosten spanec;

4. urejen ritem prehranjevanja in

5. več nasmeha na obrazu.

Vsak dan je nov dan, nova priložnost za prvi korak k spremembi.

Več o programu si lahko preberete na spletni strani www.ckz-ng.si.

Nina Bizjak