Srečanje Pivec – Fedriga obrodilo sadove: že junija sestavljena komisija za zaščito rebule

datum: 07.05.2019

kategorija: Sporočila za javnost

Včeraj sta se v Brdih srečala slovenska ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec in predsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga. Osrednji temi pogovora sta bili zaščita rebule in aktivnosti na področju čezmejnega vpisa Brd in Collia na poskusni seznam za vpis v Unescov seznam svetovne dediščine.

 

Odločili smo se, da bomo začeli z zaščito proizvodnje, in sicer tako da bomo organizirali tehnično omizje, ki bo skrbelo za zaščito zelo visoke kvalitete rebule, ki se pridobiva tukaj v Brdih in Colliu,“ je takoj po srečanju povedal predsednik deželnega odbora FJK Massimiliano Fedriga in dodal, da se bodo sedaj v dogovoru z institucijami in proizvajalci dogovorili, katero pot ubrati. Želijo si namreč takšne, ki bo omogočila najbolj učinkovito pot za dosego skupnega cilja zaščite, ki ga v enaki meri podpirata obe strani, torej s katero se strinjata tako Furlanija Julijska krajina kot Republika Slovenija.

 

Katere možnosti zaščite rebule so v igri?

Možnih poti je več: ali ustanovitev skupne blagovne znamke, ali pa zaščita porekla, pojasnjuje še Fedriga: „Ocenjujemo še, katera možnost je najboljša. Svoje mnenje bodo povedali tudi proizvajalci, saj moramo te odgovore nuditi njim.“ Rebula se sicer prideluje skorajda po celotni Furlaniji Julijski krajini, torej kako bodo tudi preostale teritorije vključili v zaščito? Fedriga pravi, da je osnovna ideja, da ne bo nihče izključen. „Zamisel je razločiti območja, kjer se rebula prideluje, vendar brez izključevanja kogarkoli. Menim, da z vključevanjem vseh v odločanje, lahko pričakujemo boljše rezultate. Posebna specifika znotraj tega bi bilo območje Brda-Collio.

V primeru zaščite porekla, bi zaščito najprej vložile obe strani v svojih državah, nato pa na evropski ravni, pojasnjuje ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec. V tehnični skupini bodo sodelovali tako predstavniki proizvajalcev kot politike iz obeh strani meje. „Skupina bo z delom pričela že junija. Preverila bo, katera izmed poti je najboljša. Možno je tudi, da se bo zapeljalo obe poti hkrati,“ pravi Pivčeva, ki ravno tako kot Fedriga poudarja, da iz zaščite ne bo izključen nihče. „Tudi v Sloveniji se rebula prideluje v Vipavski dolini, Krasu. Na srečanju sem poudarila, da nihče ne bo izgubil pravice do uporabe imena 'rebula'. Gre za to, da je rebula avtohtona v teh briških hribovitih predelih. Tukaj je pridelava drugačna. So drugačni pogoji. Kar narekuje drugačno organoleptiko, drugačno kakovost tega vina, manjši hektarski donos in drugačna cenovna razmerja. Pridelava je tukaj dražja. Govorimo torej o tem, da je potrebno to območje zaščititi. Ravninskemu delu še vedno ostane pravica uporabe imena rebula.

 

Tudi na tem področju bi Brici orali ledino

Tovrstne čezmejne zaščite, o kateri je bilo govora na meddržavnem srečanju, še ni uveljavljena. Obstajajo pa podobni primeri. „Menim da, če bomo izkazali pri tem odločnost, bi bil to izjemen primer. Sem sicer mnenja, da ne glede na izbrani način, damo možnost proizvajalcem tega območja, da na nek način izstopijo in s to svojo kakovostjo na svetovnih tržiščih dosegajo, kar si ta rebula v resnici tudi zasluži.“ še dodaja ministrica.

 

Tek na dolge proge, vendar potrebno je izkoristiti val zanimanja za rebulo

Za analizo obeh možnih poteh zaščite rebule in uveljavitev izbrane bo potrebno, kot je poudarila ministrica za kmetijstvo, precej časa. Vinarji pa sicer izpostavljajo, da je potrebno postopkom dati več vetra, saj je potrebno izkoristiti val zanimanja za rebulo na svetovnih tržiščih. „Trenutno je rebula ena od popularnih sort vina, trendi pa se hitro spreminjajo. Škoda bi bilo izgubiti ta trend, ki ga je trenutno deležna rebula. Vedno bolj se uveljavlja tako na domačem kot tujih tržiščih. Zato bi z enim takim skupnim vetrom oziroma promocijo skupnega porekla, lahko rebula postala paradni konj za regijo.“ pravi vinar Marjan Simčič, ki dodaja, da bi promocija teritorija dvignila tudi sloves ostalih sort, ki se tukaj pridelujejo. Poleg vinarske panoge bi koristi iztržil tudi turizem in ostala gospodarska področja na tem briškem območju.

Direktor Kleti Brda ob tem poudarja, da je bilo srečanje tudi sporočilo, da gre v tem projektu za promocijo teritorija, ne zgolj nekaterih vinarjev. „V ospredju je teritorij označen z terasami in opoko, ne glede na to, kje poteka meja. Vse kar se dogaja v zvezi z rebulo, je dobro za vse nas.

 

Srečanje priložnost tudi za Unesco kandidaturo...

Ravno tako si je tehnična ekipa, ki pripravlja dokumentacijo za vpis na poskusni seznam Unescove dediščine zadala cilj, da do junija predstavi dokončen projekt čezmejne kandidature za vpis na poskusni Unescov seznam svetovne dediščine, ter ga uskladi s pristojnimi institucijami. „Tudi pri tem projektu obstaja popolno strinjanje med obema državama.“ je izpostavil Fedriga.

Dogovorili smo se, da se s tehnično dokumentacijo zaključi do junija, ko se bo vložila kandidatura na poskusni seznam. Od tega trenutka naprej se bo počakalo na odvijanje postopkov, ki niso več popolnoma odvisni od nas. Sama sem poudarila, da naj bo ta prijava tehnično korektna in pravilno pripravljena. Takšnega mnenja je tudi kulturno ministrstvo, ki je pristojno za ta projekt.“ je pojasnila ministrica za kmetijstvo, ki dodaja, da bo pomembno, da bo kandidaturo podprla politika. „Kot vemo, se lahko vlaga zgolj ena prijava iz države v določenem obdobju.

 

Foto: Damijan Simčič - Zoso



<<nazaj

21. julij

Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
01.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
1
02.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
2
03.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
3
04.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
4
05.07.2019
- Prismojeni Profesorji Bluesa ter predskupina Matej Magajne Band na grajskem dvorišču gradu Dobrovo
- Poletna noč - večer poezije in vina
- 8. memorial Kamun
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
5
06.07.2019
- 8. memorial Kamun
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
- Žetev sivke v Vedrijanu
6
07.07.2019
- Tradicionalna proslava v spomin na predvolilno zborovanje v Kožbani
- 8. memorial Kamun
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
- Žetev sivke v Vedrijanu
7
08.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
8
09.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
9
10.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
10
11.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
11
12.07.2019
- Dnevi prvinskega zvoka
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
12
13.07.2019
- Dnevi prvinskega zvoka
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
- POLETNI INTENZIV: »Pogovori s Telesom«
13
14.07.2019
- Dnevi prvinskega zvoka
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
14
15.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
15
16.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
16
17.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
17
18.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
18
19.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
19
20.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
20
21.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
21
22.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
22
23.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
23
24.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
24
25.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
25
26.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
26
27.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
27
28.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
28
29.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
29
30.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
30
31.07.2019
- Delavnice izdelavne naravne kozmetike iz sivke
31
    
junijavgust